Želimo, da nas varuje pred večjimi izgubami, ne želimo pa, da se sproža prepogosto in na našem računu pušča negativno stanje, še posebej, ko nato cena dirja v prej predvideno smer.
Je zelo pomemben del vsake uspešne trgovalne strategije. Ščiti naše stanje na računu pred nepredvidenimi dogodki kot so izpadi elektrike, okvare računalniških serverjev brokerske hiše, pretrgan internetni kabel zaradi gradbenih del, zvonenje poštarja z nujno pošiljko v času objav pomembnih novic in podobno. Stop-loss nudi zaščito trgovalnega računa tudi pred nami osebno, recimo, ko nas zaradi objave katastrofalne novice ujamejo na napačni strani in nas lahko nenaden in silovit prodajni pritisk, ki sledi, tako prevzame, da z odprtimi ustmi le nemo opazujemo množenje negativnih števik. No, vse je vredu z "navdušenostjo", ampak kdo bo pa pozicijo zaprl?! S predhodnim stop-loss naročilom teh problemov enostavno ni.
Kako uporabljati stop-loss?
Možnosti je seveda več.
-Margin-call:
Odpremo pozicijo tako veliko, da jo naš račun komaj še prenese. Ena od varovalk, ki jo uporabljajo brokerske hiše je, da stranka ne more izgubiti več sredstev kot jih je položila na račun. Nekatere posredniške hiše dovoljujejo obremenitv računa z odprtimi pozicijami na največ 70%, druge 90% ali več.
Primer:
Imamo račun z vzvodom 1:100, na katerem je 10,000 eur . Margin-call je pri 100%.
Odpremo pozicijo za 900,000 eur oz. 9 lotov. S tem porabimo 90% margina(obremenimo račun na 90%). Pred zaprtjem pozicije nam ostane še 10% maneverskega prostora, kar pomeni, da bo naša maksimalna izguba prav tako 10% oz. 1,000 eur. Vrednost premika enega pipa je 90 eur in tako je naš stop-loss realno gledano oddaljen približno 11 pipov.
Tak način sem uporabljal nekaj časa in moram reči, da je to zelo čuden način. Trguje se z maksimalnimi zneski, kar je daleč od ideala in hkrati vsebuje povečan stres. Pred margin-call zaprtjem brokerska hiša pogosto preverja, če je vse vredu s trgovalcem. Način trgovanja, ki ga močno odsvetujem.
-Fiksni stop-loss:
Ne glede na položaj vstopa se uporablja vedno ista razdalja med nakupno ceno in stop-loss zavarovanjem. Na višjih časovnih grafih se uporabljajo večje razdalje npr. 50, 100 pipov, na nižjih pa 5, 10 pipov. Fiksni stop-loss je uporaben šele z odličnim upravljanjem denarja, še bolj pa tveganja. Brez njiju nam lahko takšen način postavljanja naredi več škode kot koristi.
Uporabljam ga v času objav pomembnejših novic in hitrih premikov. Če nimam prav, si seveda želim negativne pozicije čimprej znebiti in to s kar se da najmanjšo možno izgubo. Občasno se lotim tudi iskanja absolutnih vrhov ali dolin, kjer je razmerje izguba : dobiček močno v prid dobičku in si lahko privoščim več zaporednih manjših izgub.
-Namišljeni stop-loss:
Nekateri imajo slabe izkušnje z brokerskimi hišami in njihovim lovljenjem strankinih nastavljenih stop-loss pozicij. V preteklosti je bil to zelo pogost pojav, sedaj si tega nobena resna brokerska hiša ne privošči več. Torej, kot profesionalni valutni trgovalci, poznamo meje izstopa, za katere vemo le mi. Naj si bo to, ko negativni znesek doseže določeno stopnjo ali, ko valutni par doseže nek nivo v medsebojnem razmerju. Odlično! ...do sedaj. Problem, ki se lahko pojavi je ali smo v danem trenutku dovolj prisebni, da nalogo tudi izvršimo, da zaključimo negativno pozicijo, ko je še znotraj naših meja, ali se pojavi omahljivost, ker nočemo realizirati izgube.Če je prisotna utrujenost, so napake, ki sodijo v kategorijo neumnosti, zelo blizu. Druga slabost je potreba po stalni prisotnosti in ždenje pred ekranom, kar utuja naš dragoceni vid.
Namišljen stop-loss uporabljam v stanju popolne koncentracije. Pride dan, ko poznaš smer in hkrati ujameš "valovanje" trga kjer pride do izraza trgovanje imenovano skalpiranje. Pri pozicijah namenjenih večjim premikom, namišljeni stop-loss ne uporabljam.
-Smiselni stop-loss:
je izmed vseh najbolj učinkovit. Varuje pred večjo izgubo, ko je to res potrebno in, ko si tudi sicer ne želimo več biti lastnik odprte pozicije. Večino časa ostaja nedotaknjen medtem, ko se kupci in prodajalci bijejo za prevlado enih ali drugih. Edino pomoč pri postavljanju smiselnega stop-loss naročila nudi tehnična analiza, ali preprosto povedano, branje grafov. Išče se območja močnih podpor in odporov. Pri iskanju si lahko pomagamo z risanjem trendnih in kanalnih linij, z drsečimi sredinami, dnevnimi ali tedenskimi Pivot točkami, Fibonaccijevimi nizi, Fibonaccijevo ali Gannovo pahljačo ipd.. Večje ko je število testiranih objektov na nekem območju, močnejšo podporo ali odpor predstavljajo. Sem sodijo tudi območja okroglih številk npr. 1.1000 in petdesetic npr. 1.1050.
Stop-loss se ne postavlja točno na mejo odpora/podpore ali na meje okroglih številk. Vedno se doda še nekaj pip razdalje, kajti meja ni fiksna, je samo neko območje z pričakovanimi večjimi naročili na nakupni ali prodajni strani in kjer obstaja večja verjetnost nekega dogodka.
Slikovni primer postavljanja stop-loss naročil:
Pri prvem preboju odporne linije smo bili pozni. Vseeno so nas zasrbeli prsti in vstopimo v nakupno pozicijo.
Na sliki postavljen stop-loss? Mogoče. Mogoče kot fiksen stop-loss, ko se zavedamo poznega vstopa in vemo, da je to pozicija primerna za kratek skok. Poberemo hitri dobiček in počakamo na primernejšno nakupno priložnost.
Situacija je podobna, vendar je bila vizija posla dolgoročnejša in tarča postavljena precej višje. Čakali smo na potrditev in zgodil se je preboj odporne trendne linije. Vstop je bil, ali prepozen ali prezgoden, vendar nam način postavljanja varovanja dovoljuje tudi takšne napake (seveda ob pogoju dobrega money managementa). Stop-loss je postavljen za podporo drseče sredine in tudi za, z veliko verjetnostjo, novo podporo trendne linije. Postavljanje smiselnih stop-lossov zahteva več analiziranja, vendar so nagrade temu primerne, ki niso nujno samo v denarni obliki.
-Stop-loss na celoten kapital:
Kje so meje izgube na dnevni, tedenski, mesečni ravni? Kje je meja maksimalne izgube na celoten kapital, ki smo jo še pripravljeni sprejeti? Malokdo ima to razčiščeno, in to velja tudi za profesionalne upravljalce, kateri upravljajo denar svojih strank. Na žalost, vendar zelo lep primer so vzajemni skladi. Kaj se je dogajalo v času finančne krize? Tako kot so upravljalci vzvišeno sledili indeksom v času razcveta, tako so sklonjenih glav sledili indeksom v času krize. Je to upravljanje? Prva dolžnost upravljalca je zaščita kapitala in zaščita že ustvarjenih dobičkov. Nič ne pomaga 100% donos v treh letih, če sledi 60% izguba, in zelo slaba tolažba je, 'upravljanje je bilo uspešnejše v primerjavi z indeksom za 5%', 'Hvala, ampak še vedno je -60%!' Tako pridemo do splošne statistike o uspešnosti, ki je sicer opisana za valutni trg. Podobno velja tudi za delniški trg, vendar za mnogo daljše časovno obdobje.
Zaradi velikih vzvodov, ki se uporabljajo pri valutnem trgovanju, je pomen nadzora nad izgubo toliko večji, ne glede ali trgujete zase ali upravljate sredstva strank. Potrebno se je znati pravočasno ustaviti in oceniti situacijo s trezno glavo.
Še primer vrhunskega upravljanja, da ne bo stalo samo pri besedah. Trguje se izključno na ameriškem delniškem trgu. V letu 2008 je bil vrhunec finančne krize. Bodite pozorni na "drawdown", največjo izgubo.
Ogled zgodovine upravljalca.: TUKAJ
Za učinkovito uporabo stop-loss naročil, si pomagajte s trgovalnim načrtom in z lastnimi kriteriji. Primer izgleda trgovalnega načrta je priložen v objavi: Eden izmed tisith dni, uspešnih dni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar